V petek, 26. februarja 2016, popoldan se nas je skupina osmih navijačev (Jože, Petra, Domen, Lucija, Dejan, Daniela, David, Tatjana) odpravila proti letališču v Benetkah. Kljub temu da se vsi med seboj nismo poznali, nas je združila tekma med Manchester Unitedom in Arsenalom. V Manchester smo prispeli v nočnih urah.

V soboto dopoldan smo si ogledali stadion, kjer smo kljub zamudi ogled lahko opravili z drugo skupino. Občutek, ko prvič stopiš na stadion, je izjemen, kljub temu da je bil prazen. Žal zaradi postavitev kamer fotografiranje pri trenerski tribuni ni bilo izvedljivo, kar pa vseeno ni pokvarilo našega vzdušja – predvsem zaradi res zanimivega vodiča.

Po ogledu smo si vzeli čas za skupno druženje ob hrani in pijači v navijaškem pubu Bishop Blaze. Kasneje smo se udeležili prihoda igralcev, ki so nam podelili nekaj avtogramov. Jaz osebno nisem imela nobenih pričakovanj. Na prihod igralcev sem prišla popolnoma nepripravljena, brez kakršnega koli pisala ali lista papirja. Na srečo je imela ena iz naše skupine pri roki natisnjen program potovanja, ki sem ga lahko uporabila za avtograme. Presenetilo me je, da so se bili igralci pripravljeni fotografirati z nami. Vsakemu izmed nas je uspelo posneti nekaj fotografij z njimi. Najbolj se mi je vtisnil v spomin trenutek, ko je Ander Herrera zagrabil moj mobitel ter skupaj z mano naredil en »selfie«.

Po nepozabnem dnevu smo večer zaključili v pubu Wetherspoon, kjer so se nam pridružili še slovenski navijači, ki živijo v Manchestru, in naš ameriški sostanovalec iz hostla.

V nedeljo se je odvijala tekma. Po neprespani noči – zaradi vznemirjenosti in smrčanja (nepoznanih) sostanovalcev – smo se pred tekmo najprej odpravili v pub Bishop Blaze. Samo vzdušje v pubu s strani nas kot navijačev je bilo izjemno in povsem doseglo moja pričakovanja. Vsi smo zelo nestrpno in hkrati s prepričanjem v zmago glasno navijali. Predvsem me je veselilo dejstvo, da enkrat za spremembo čakalne vrste za žensko stranišče sploh ni bilo.

Na stadion smo prišli med prvimi, kar je dobro, saj so se stopnice do vrha zelo vlekle. Sama tekma je bila nepozabna, saj smo Arsenal premagali s tri proti dve. Vzdušje je bilo fenomenalno. Navijači se po tekmi hitro razgubijo, tako da je pravo vzdušje najbolje začutititi pred tekmo. Zmago smo na koncu proslavili v pubu Wetherspoon.

V ponedeljek smo še zadnjič šli po nakupih v Megastore. Sledilo je še zadnje druženje v neverjetnem vzdušju in povratek nazaj v Slovenijo.

Naj vam še zaupam, da pred slabim letom nisem bila prepričana, ali bi postala članica kluba navijačev, kljub temu da me nogomet že od malega zanima. Priznati moram, da svoje odločitve ne obžalujem, saj sem spoznala veliko novih ljudi, ki jih družita ista ljubezen do nogometa in kluba Manchester United.

Tatjana Natek